Vse navijače obveščam, da je ogled povratne finalne tekme pokala EHF tudi v Rdeči dvorani na big screenu v ponedeljek 01.06.2009 ob 18:30 uri.

V torek 02.06.2009 pa se ob 18 uri pred Rdeč dvorano začne žur z državnimi prvaki RK Gorenje in državnimi prvakinjami RK Krim. Za dobro vzdušje bo skrbela skupina Kingston.

Vabljeni!

KOPER : GORENJE

24 : 26

Mislim da tukaj komentar ni potreben. Čestitke prav vsem akterjem na igrišču, tako Ivici Obrvanu, ki je s tribun spremljal tekmo, kjer je moral pretrpeti marsikaj, Brankotu Tamšetu, ki je po kazni, katero je dobil prvi trener uspešno popeljal ekipo Gorenja do prvega naslova državnih prvakov ter vsem ostalim članom RK Gorenje.

Hvala tudi vsem navijačem navijaške skupine Velenjski knapi, ki so nam v letošnji sezoni kar dostikrat priskočili na pomoč.

Vsem Šaleškim graščakom pa v letošnji sezoni samo kapo dol. Super ste bili!

Anžo

ZA LAS OB ZMAGO

FINALE

GORENJE : GUMMERSBACH

28 : 29

V zgodovinski tekmi je ekipa Gorenja doma klonila proti Nemškemu velikanu Gummersbachu. Ose so skozi celo tekmo zaostajale, saj so gostje povedli z 2 :0, nato pa se večkrat vrnile nazaj v igro. Po zaostanku štirih golov so se v velikem slogu vrnili. V zadnjih sekundah gostje višajo na +2, razpoloženi Harmandič pa ob pisku sirene zabija svoj 11 zadetek za končnih 28:29.

Čestitke vsem igralcem ter vodstvu. Prav tako pa je potrebno pohvaliti Šaleške graščake in ostalo publiko v dvorani, ki je skozi celo tekmo aktivno sodelovala in skrbela da je bilo vzdušje v dvorani na vrhunski ravni!

GORENJE : CPL

25 : 15

SLOVAN : GORENJE

26 : 27

GORENJE : PREVENT

33 : 22

TRIMO : GORENJE

23 : 28

Ose so tudi v Trebnjem odigrale fantastično in ponovno slavile v lovu za naslov. V trebnje so odšli oslabljeni za Marka Oštirja, ki je prestajal kazen zaradi direktnega rdečega kartona, ter Roka Golčarja, ki je v sredo na tekmi proti Kopru staknil lažjo poškodbo. Z odlično obrambo so onemogočali strele domačinov in si v drugem delu drugega polčasa priigrali prednost 5 zadetkov, ki so jo do konca tudi obdržali.

GORENJE : KOPER

27 : 26

Na derbiju v pravem pomenu besede, kjer sta poleg Gorenja in Kopra svojo vlogo odigrala tudi sodnika, ki sta v 25 sekundi hladnokrvno podelila direktni rdeči karton Markotu Oštirju. Verjetno je bil ravno to odločilni trenutek tekme, saj so "ose" celo tekmo odigrale res vrhunsko. Kljub incidentu, ki se je zgodil na koncu tekme, ko je vodja gostujočega moštva Boštjan Strašek ob prekinitvi čisto pred koncem tekme prišel na tribuno za klopjo ekipe Gorenja in zadrževal kaznovanega trenerja Obrvana, ki ga je nato odrinil, on pa v filmskem slogu odriv spremenil v pravi padec čez ograjo. Bravo Strašek, so te opazili v Hollywoodu, pričakuj klic Spielberga. Pohvaliti velja kompletno ekipo Gorenja in publiko, ki nam je tokrat resnično pomagala pri navijanju. Zopet pa se je potrebno zahvaliti tudi Velenjskim knapom, ki so nam priskočili v pomoč.

Danes je bil na Dunaju opravljen žreb igranja finala pokala EHF. Ekipa Gorenja bo prvo tekmo proti nemškemu Gummersbachu odigrala doma.

Tudi tokrat smo vam pripravili kratek prispevek s potovanja po zgodovinski dosežek za rokometni klub Gorenje.

Šaleški graščaki smo se tokrat odpravili na pot v Švico, v mesto St. Gallen, kjer domuje istoimenski klub, nasprotnik Gorenja v polfinalu Pokala EHF. Že prva tekma, ki so jo rokometaši Gorenja dobili z rezultatom 27:20, pa je bila lepa popotnica, da smo se na prelomu iz sobote na nedeljo na pot odpravili brezskrbno in z obilico dobre volje, lahko bi rekli na izlet. Pot je potekala brez problemov, dinamično, če se nekoliko pošalimo, za nekatere celo preveč. Del Graščakov si je čas krajšalo z znanim napitkom »štajerski cuba libre« (recept ostaja skrivnost), drugi so raje poprijeli za sadne oziroma hmeljeve zvarke, tretji pa so že kaj hitro zapadli v globok spanec ter si tako krajšali čas do prihoda v St. Gallen. V mesto smo prispeli okrog 10. ure dopoldan, s tem pa se je uživanje šele začelo. Sledil je ogled mesta, prve doze prepotrebne kave, okrepčila za prazne želodce, nemalo komu pa se je prilegla tudi kakšna kepica sladoleda, saj nas je, kot naročeno, pričakalo močno sonce z okrog 25 stopinjami celzija (nekateri posledice nosijo še danes). Po ogledu mesta smo se okrog 3h popoldan ponovno zbrali pri avtobusu, nekaj malega pojedli, sledilo pa je navijaško rajanje, ki se je v obvezni navijaški opremi začelo s krajšim sprehodom v okolici športne dvorane (brez harmonik seveda ni šlo). Dogajanje se je nadaljevalo pred vhodom v dvorano, kjer so nas lepo pričakali domačini. Kako nas ne bi, ko pa smo jim ob harmonikah, bobnih in petju iz dodobra navlaženih grl pripravili pravi »slovenski« praznik. Najbolj razvneti so prikazali tudi svoje plesne sposobnosti, nato pa smo se počasi odpravili v dvorano, na dogodek, zaradi katerega smo se nenazadnje tudi odpravili na približno 800 km dolgo pot. In že na začetku smo naleteli na vrsto presenečenj, začenši z dobro organiziranimi domačimi navijači (sicer z »nemškim« načinom navijanja, brez prepevanja). Naslednja stvar, zaradi katere se nam je prikradel nasmeh na obraz, je bila predstavitev navijačev in igralcev Gorenja v slovenskem jeziku, tega pač ne doživiš povsod. Nato pa se je začelo, tekma namreč, s tem pa tudi boj med Šaleškimi graščaki in ne popolnoma napolnjeno dvorano v St. Gallenu. Tekmo so bolje začele »ose«, v prvem polčasu nadzirale dogajanje, celo povedle s štirimi zadetki prednosti in takrat se je zdelo, da je vsega konec. V dvorani se je praktično slišalo le nas, ki smo pod Perotovim vodstvom domačinom odčitali pravo navijaško lekcijo. Na odmor smo odšli z dvema zadetkoma prednosti (13:15). Nadaljevanje pa ni šlo ravno po naših željah. Igra je postala preveč statična, v napadu je bilo vedno manj izdelanih akcij in ko so domačini povedli s 4 zadetki prednosti so najbolj črnogledi že začeli razmišljati o črnem scenariju, da bi ostali brez tako želenega finala. Vendar pa nismo obupali. Graščaki smo vedeli, da so to trenutki, ko nas igralci najbolj potrebujejo, dodatno smo jih vzpodbudili, igralci pa so nam to pod vodstvom izjemnega Ivana Gajića vrnili na najboljši možni način – z uvrstitvijo v finale Pokala EHF, kar je največji uspeh kluba v celotni zgodovini. S tem pa dogajanja še nikakor ni bilo konec, dobili smo namreč dodaten razlog za dobro voljo in rajanje, tokrat so se nam pridružili tudi igralci ter vodstvo kluba in skupaj smo ob šampanjcu ter ostalih dobrotah in žlahtnih tekočinah proslavili ta velik dogodek. Prišel pa je tudi čas za slovo, slovo od Švice, od St. Gallena, kjer so nas tako lepo sprejeli. In nenazadnje tudi od igralcev, vendar ne za dolgo. Čakala nas je le še mirna pot nazaj v Velenje, kamor smo prispeli okrog 6h ure zjutraj.

St. GALLEN : GORENJE

27 : 25

Na povratno srečanje v Švico je ekipa Gorenja odšla z enim samim ciljem - priti v finale pokala EHF. To jim je v svoji 50 letni zgodovini tudi prvič uspelo. Vse čestitke fantom in vodstvu kluba!